17. slovenski festival znanosti natisni E-pošta
Ljubljana, 6. 10. 2011

V četrtek, 6. oktobra 2011, so se dijaki tretjih letnikov pri izbirnem predmetu kemija odpravili v Ljubljano. V okviru Slovenskega festivala znanosti smo najprej obiskali Kemijski inštitut. V avli Inštituta sta nas pričakala dr. Janez Mavri in dr. Jožefa Friedrich. Razdelili smo se v štiri skupine in si izmenjaje ogledali štiri laboratorije.

Delavnica v Cankarjevem domu, foto: bz

Najprej smo si ogledali Laboratorij za strukturo biomolekul, kjer so nam predstavili svoje delo, sami pa smo lahko sodelovali pri demonstraciji poskusa, pri katerem smo videli, kako lahko v mandljih in rozinah določimo vsebnost sladkorja.
V Laboratoriju za katalizo in reakcijsko inženirstvo smo spoznali nove oblike biogoriv ter  njihov postopek pridobivanja. Sicer pa se v tem laboratoriju ukvarjajo s študijem kemijskih pretvorb različnih spojin v želene produkte s pomočjo katalizatorjev.
V Laboratoriju za biotehnologijo smo se seznanili z mladimi raziskovalci, ki so pod mentorstvom vodje laboratorija prof. dr. Romana Jerala zmagali na mednarodnem študentskem tekmovanju v sintezni biologiji, ki poteka med najuglednejšimi svetovnimi univerzami. Slovenska ekipa je v petih letih trikrat osvojila glavno nagrado.
Vodja Laboratorija za računalniške bioznanosti in bioinformatiko in sodelavci so nam pripravili kratko in zanimivo predavanje o svojem raziskovalnem področju. Pri svojem delu uporabljajo zelo zmogljive računalnike. Preden vstopijo v laboratorij in izvedejo eksperiment, s pomočjo računalnikov izračunajo, ali je neka reakcija sploh možna.
Na Inštitutu smo se tako od blizu srečali s poklicem raziskovalca najrazličnejših profilov, od kemikov, biologov, biokemikov, biotehnologov, fizikov in drugih. Bili smo zelo navdušeni, ker nam je takšna ponazoritev bila zelo všeč.
V Cankarjevem domu smo si ogledali delavnico »Igriva kemija«. Dr. Andrej Godec nam je s pomočjo svojih študentov pokazal nekaj zanimivih poskusov, pri katerih smo lahko tudi sami sodelovali. Nekatere od teh poskusov smo poznali že iz šole, kot npr. kemijski vulkan, ki nastane pri segrevanju amonijevega dikromata, plamenske reakcije kalija, natrija, stroncija in barija v gorečem etanolu. Zanimiva je bila oscilirajoča reakcija, ki je potekala najprej v eno, nato v drugo smer in nazaj. Spremembo pa smo lahko opazovali s spreminjanjem barv iz modre v rumeno v modro, v rumeno …
Videli smo ekstrakcijo rumenega barvila kurkumin iz kurkume. Spoznali smo, kako lahko naredimo srebrno zrcalo s pomočjo glukoze in amonijakalne raztopine srebrovega nitrata. 
Kako lahko dokažemo škrob v jabolku, krompirju, kruhu, piškotih? S kapljico jodovice se škrob obarva modro, več je škroba, temnejša barva nastane.
Ste vedeli, da je vsakdanje kuhanje kave na enostavnem kavnem avtomatu povezano s tremi kemijskimi procesi: ekstrakcijo, destilacijo in filtracijo?
In kako lahko s kuhanjem naredimo sladoled? Če imamo na voljo tekoči dušik, lahko v nekaj minutah pripravimo izvrsten sladoled. Tekoči dušik vre namreč pri –196 °C.

Barbara Lovrenčič, Ana Sušec