»Premaknimo svet« na Gimnaziji Ptuj natisni E-pošta

Teden globalnega učenja je bil priložnost za opozarjane na globalne izzive in soočanje z njimi. Na Gimnaziji Ptuj smo se usmerili v naslednja globalna področja:  revščina, pismenost in otroško delo.

Naslovni plakat: Niko Koderman

Zavedamo se, da sta v današnjem času  možna le  poučevanje in  učenje, ki odpirata oči in um za dojemanje stvarnosti tega sveta in nas spodbujata k delovanju za svet večje pravičnosti, enakosti in kulture miru.
Dijaki 3. e oddelka so pod mentorstvom profesorjev Boštjana Šeruge in Vide Otič izvedli ProetContra debato na tezo:   V PRAVIČNI DRŽAVI NE BI BILO REVŠČINE. Teden dni pred izvedbo debate so se dijaki razdelili v 2 skupini , v zagovornike teze  in skupino, ki je tezo zavračala. Dijaki so se iskanja tehtnih in trdnih argumentov lotili zelo študijsko in se poglobili v številne vire in literaturo. Pri debati pa so pokazali neizmerno domiselnost, izvirnost  ter veliko znanja in retoričnih sposobnosti. Sodniki,  ki so bili dijaki ob pomoči obeh profesorjev, so zmago prisodili skupini zagovornikov teze.
Dejavnost MISLITI PRIHODNOST je bila izvedena v okviru rednega pouka pri predmetnem področju KIZ (knjižnično informacijsko znanje), ki je del obveznega dela OIV (obveznih izbirnih vsebin). Dijaki  so s knjižničarko Jelko Kosi ob sodelovalnem učenju, debati in refleksivnem branju spoznavali aktualna vprašanja o pismenosti kot globalnem vprašanju ter njeno soodvisnost od globalnih dogajanj na področju izobraževanja, gospodarskih in socialnih vprašanj, pa tudi o spremenjeni vlogi učenja in poučevanja v digitalni dobi. Domače, skoraj neomejene možnosti izobraževanja, brezplačen dostop do raznovrstnih domačih in tujih tiskanih in netiskanih virov, internetnih baz podatkov in knjižnic v vseh njihovih pojavih oblikah, pa tudi vlogo šolskih knjižnic pri omenjenem, so skušali primerjati z razmerami v tistih delih sveta, kjer sta izobraževanje in pismenost za mnoge le nedosegljiv sen – pot v neodvisnost in svobodo. Dijaki so uzavestili dejstvo,  da je pravica do pismenosti v najširšem smislu (funkcionalna, bralna, matematična, računalniška, medijska, digitalna, informacijska, knjižnična, omrežna, socialna, poslovna, zdravstvena …)  ena temeljnih človekovih pravic in da sodi med najpomembnejša področja trajnostnega razvoja.
Želimo si, da bi naši gimnazijci v slogu gesla globalnega učenja v resnici ukrepali. Sprva  kot učeči se mladi, ki bodo kasneje kot razgledani ljudje lahko v svojem vsakodnevnem življenju ali ravnanju na svojih poklicnih področjih delovali tako, da bodo premaknili svet tja, kjer ne bo več otroškega dela, nepismenosti in neizobraženosti ter bodo po svojih zmožnostih prispevali h globalnemu izobraževanju in medkulturnemu dialogu.
Do takrat pa udeležencem dejavnosti Misliti prihodnost želimo, da bi se čim bolje opismenili in globalno izobrazili, morda tudi s pomočjo internetnih baz podatkov kot so  Google Books, Google Scholar, Europeana, EDL (EuropeanDigitalLibrary), TED – IdeasWorthSpreading, EbscoHost, Amazon, Project Gutenberg, Kvarkadabra – Časopis za tolmačenje znanosti, SLI (Slovenska literatura na spletu), dLib.si – Digitalna knjižnica Slovenije in baza COBISS – Kooperativni online bibliografski sistem in servis, ki so jih spoznali med aktivnostjo Misliti prihodnost in so ta trenutek v Sloveniji še vedno zastonj. Zapišemo lahko še ugotovitev, da ob vseh obstoječih globalnih elektronskih bazah podatkov, v njih dostopnem znanju ter globalni informacijski povezanosti sveta tiskana knjiga v slovenskem prostoru še vedno ohranja pomembno vlogo in vpliv na pismenost svojih državljanov.
Vsem dijakom je bila namenjena interaktivna razstava z uvodnim delom,  kaj je globalno učenje in s pozivom k etični potrošnji. Na razstavi so se dijaki srečali s pojmi: otroško delo, sweatshop, pravična trgovina, etična potrošnja, svetovni razporejenosti otroškega dela in kršenje pravice do izobraževanja, z dejstvi, koliko otrok in mladih trenutno ni v šoli, ker morajo delati in imeli so možnost sodelovati v kvizu »Hitre superge«. Skozi film, ki je objavljen tudi na šolski spletni in facebook  strani, so spoznali, kdo je skrit za njihovo jutranjo kavo, za koščkom čokolade, ki si ga privoščijo, za športnimi copati, za novo majico in kaj lahko storijo, da prekinejo krog izkoriščanja.

Poročilo zapisali: Boštjan šeruga, Jelka Kosi, Darja Rokavec / foto: Branimir Rokavec