Obiskali smo evropske prestolnice in znamenite belgijske bisere natisni E-pošta

Dijaki 4. evropskega oddelka Gimnazije Ptuj smo tradicionalno zaključno strokovno ekskurzijo v spremstvu razredničark Renate Merc Furman in Darje Rokavec po dolgi nočni vožnji po sosednji Avstriji in Nemčiji pričeli v Strasbourgu, glavnem mestu francoske Alzacije. Mesto, ki je sedež Evropskega sveta in eden od sedežev Evropskega parlamenta, nas je očaralo s svojo urejenostjo, modernimi stavbami evropskih institucij, klasično arhitekturo v centru mesta in z gotsko katedralo Notre Dame. Ogled mesta smo zaključili z vožnjo po reki Ill. Udobno nameščeni na sedežih turistične ladjice smo poslušali zgodovinska dejstva o mimobežečem mestu. Da je mesto resnično biser južne Francije, priča tudi dejstvo, da je zgodovinsko mestno jedro Grande Ile od leta 1988 uvrščeno na UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine.
Naše pohajkovanje po evropskih prestolnicah smo naslednji  dan nadaljevali z nekajurno vožnjo proti Luxembourgu, ki smo jo vsi dodobra izkoristili za nadomeščanje neprespanih nočnih ur. Opoldne nas je prebudilo čudovito sonce in nas napolnilo s pozitivno energijo za čas obiska prestolnice. Na enem večjih trgov smo začutili živahen mestni utrip in se pridružili petju izvajalca Ben E. Kingove uspešnice Stand by me. Takšni trenutki so zame nepozabni, ko razred skupaj zavibrira in se poveže kot celota. Mesto ni le sedež številnih evropskih ustanov in teles, temveč tudi zadnje samostojno veliko vojvodstvo na svetu z izjemno razvitim gospodarstvom in temu primerne so tudi za nas izredno visoke cene. Dobra ura časa, ki smo jo dijaki v mestu izkoristili za samostojne oglede, je minila kot bi mignil, in že smo bili na poti proti Waterlooju – mestu spopada med angleškimi, nizozemskimi in pruskimi četami proti poraženim francoskim pod Napoleonovim poveljstvom. Povzpeli smo se na levji grič, od koder sega pogled na vse strani omenjenega spopada, ki smo si ga lažje predstavljali zaradi muzejske razstave in interpretacije bojišča v sosednjem muzeju. Presunjeni zaradi človeške narave in obsega bitke smo se med vožnjo proti Bruslju predali razmišljanju o temah, ki zadevajo tudi to bitko – o diplomaciji in politiki.
Takšno razmišljanje je bilo kar na mestu, saj nas je po večernem sprehodu skozi center Bruslja in obisku najbolj znane pivnice Delirium naslednji dan čakal ogled in sprejem v Evropskem Parlamentu. Navdušil nas je moderni dizajn sedeža Evropskega parlamenta, kjer nas je sprejela ga. Urška Dolinšek in nam izčrpno razložila vse o instituciji, njenih voditeljih, delovanju, prav tako pa tudi o zaposlitvenih možnostih, ki zanimajo marsikoga izmed nas. Delo v institucijah je cenjeno in dobro plačano, temu primerna pa je tudi vedno večja konkurenca. Kandidati morajo skozi strog izbirni sistem; na koncu dobijo priložnost le najboljši. Pozdravila nas je tudi poslanka, ga. Tanja Fajon. Na kratko nam je povedala nekaj o svojem delu evropske poslanke ter nam dala priložnost za naša vprašanja. Življenje evropskega poslanca je življenje v kovčku, kot se je izrazila, saj se sama vsak konec tedna iz Bruslja vrača v Slovenijo, kjer ima državne obveznosti. Pisarno v Bruslju redko zapusti pred osmo uro zvečer, življenje pa je tudi relativno drago. Vsa ta dejstva moje motivacije za morebitno prihodnjo službo v slednjih institucijah vseeno niso zamajala, kvečjemu povečala, predvsem zaradi dinamičnosti in raznolikosti. Presenetila me je informacija, da se ponujene zaposlitve ne nanašajo le na humanistične vede, kot npr. politologijo, pravo ipd., temveč tudi na naravoslovne znanosti. Povečalo se je tudi moje zanimanje za učenje tujih jezikov, saj v teh institucijah res velja pregovor: Več jezikov znaš, več veljaš. Novo pridobljeno znanje iz predstavitve smo še poglobili z obiskom Parlamentariuma, ki na atraktiven interaktiven način predstavi zgodovino razvoja evropskih institucij, delovanje parlamenta, evropska mesta, znane osebnosti in tudi evropske zgodbe ter izkušnje manj znanih zanimivih posameznikov. Kronološki pregled razvoja nam je razjasnil izoblikovanje posameznih teles. Izpostavljeni so pomembnejši dogodki sodobne zgodovine, ki so vplivali na razvoj (od druge sv. vojne, padca berlinskega zidu, razpada SZ do napada na newyorška dvojčka itd.). Spoznali smo, da so evropske institucije neprestano spreminjajoča se telesa, na kar vpliva tok dogodkov ne le evropske, temveč tudi svetovne zgodovine. Sama sem v obisku izredno uživala, ker me takšna tematika zelo zanima in bi zato v muzeju lahko preživela še veliko več časa. Vem, da me bo vedoželjnost prisilila, da bom v prihodnosti obisk ponovila.
Na vrsti je bil težko pričakovan ogled centra mesta, čudovitega Grand Placa z gotsko mestno hišo in baročnimi cehovskimi hišami z bogato okrašenimi fasadami, ki uokvirjajo trg v pravokotni obliki. V prostih uricah smo uživali v sprehodu po mestu, sladkanju z najboljšo čokolado in sladkimi vaflji ter ob samostojnem raziskovanju odkrili veliko stavb, poslikanih z značilnimi stripi. Vodička ga. Marija Hernja Masten nam je pokazala še kraljevo palačo in simbol mesta, Manneken-pisa, ki ga za vsak praznik oblečejo v prikladno oblačilo. Prenočili smo v prijetnem univerzitetnem mestecu Leuvenu, nedaleč od Bruslja, naslednji dan pa je prinesel še ogled znamenitega bruseljskega Atomiuma, ostanka svetovne razstave iz leta 1958, ki nam je ponudil veličasten razgled na mesto in okolico.
Med obiskanimi mesti me je najbolj navdušil Gent, bogato srednjeveško mesto s prav takšno arhitekturo. Ogledali smo si katedralo sv. Bava, grad Graveenstein in tamkajšnjo razstavo mučilnih naprav, po sprehodu po starem mestnem jedru pa je sledila vožnja še proti zadnji destinaciji našega izleta – mestu Brugge. Na poti nas je čakalo prijetno presenečenje, prostrana obala severnega morja. Plaža Oostende se razteza kilometre daleč in pogled na širok pas peska, ki ga spirajo valovi hladnega morja ob zahajajočem soncu, je neverjeten. Ni ga bilo med nami, ki v tistih kratkih 15 minutah ne bi užival v občutku svobode. Skupaj s sošolci smo se fotografirali, tekali in skakali po pesku kot majhni otroci, ki jih lahko razveseli najbolj preprosta stvar. V takšnih trenutkih ugotoviš, da za srečo pravzaprav ne potrebuješ veliko.
V Bruggeu smo preživeli še zadnji večer, eni ob petju, drugi ob družabnih igrah in tretji ob globokih pogovorih. Jutranji sprehod do mestnega jedra in glavnega trga so dvakrat prekinili tamkajšnji študenti, ki so nam zastavili dve nalogi – prvič smo predstavljali motiv za fotografijo, drugič pa smo zablesteli kot dobri slovenski pevci in se ob tem imenitno zabavali. Še zadnje proste ure smo preživeli ob dobrem kosilu, sprehodu ob kanalih, ki so skoraj tako gosti kot ulice, in klepetu o preživetih dogodivščinah. Čakala nas je le še 18-urna vožnja proti domu in spomini na skupna, vesela in nepozabna oktobrska doživetja.

Iris Šömen, 4. e