Z GENIJEM DO GENIALNEGA BRANJA Razstava ob slovenskih dnevih in svetovnem dnevu knjige 2019 natisni E-pošta

Leta 1995 je UNESCO v počastitev vseh književnikov sveta 23. april razglasil za  svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Na ta dan sta 1616 umrla William Shakespeare in Miguel se Cervantes. V Sloveniji prazniku knjig posvečamo cel teden. Vrstijo se številne prireditve  posvečene knjigam, njenim ustvarjalcem, branju in bralcem.

Člani knjižničnega kluba Gimnazije Ptuj smo ob 500-letnici smrti Leonarda da Vincija zasnovali razstavo pod naslovom Z GENIJEM DO GENIALNEGA BRANJA. Ob njenem nastajanju smo spoznavali zakonitosti ustvarjalnega procesa od zamisli preko izvedbe do predstavitve.

Na ogled so knjižnični viri o življenju in delu renesančnega genija, znanstvenika, izumitelja, slikarja, arhitekta, konstruktorja, filozofa, vizionarja, ki je neizčrpen vir za raziskovanje, razmišljanje, razumevanje in ustvarjanje. Leonardo je poosebljenost univerzalnega uma, želel je raziskati  ter razumeti obstoj sveta in mesto človeka v njem. Proučeval in raziskoval je umetnost, anatomijo, botaniko, geologijo, matematiko, tehniko, glasbo, optiko. Po besedah Walterja Isaacsona  se je Leonardo v zgodovino zapisal kot najustvarjalnejši genij vseh časov prav zato, ker je bil sposoben stati na križišču umetnosti in znanosti. Pri chiaroscuru se je njegova genialnost kazala v sposobnosti z osvetljevanjem in senčenjem pričarati iluzijo tretje dimenzije na dvorazsežni sliki ali risbi. Z izvirno tehniko sfumata pa je zabrisal obrise in robove likov na sliki, kar nas očara tudi na Mona Lisi, pri tem si je pomagal kar s prsti. Neprekosljiv je bil pri upodabljanju čustev. Likom je znal vdihniti dušo in gibi likov na slikah so povezani z njihovimi emocijami. Poleg njegovih slavnih del kot sta že omenjena Mona Lisi in Zadnja večerja je vse do danes očuvanih več kot 7200 strani Leonardovih zrcalno napisanih zapiskov, risb in skic, ki najbolje razkrivajo njegov veličasten um. Dodaja še, da je papir  izjemno dober medij za ohranjanje informacij, saj je berljiv še po petsto letih, kar se z našimi današnjimi tviti najverjetneje ne bo zgodilo.

Če povzamemo po knjigi Glasba življenja, je da Vinci je imel slikarstvo za najvišjo obliko umetnosti, kar je pojasnil z razmišljanjem, da lahko slika opiše »harmonijo« na en mah, da jo takoj, samo s pogledom, dojamemo, medtem ko pisanje pesmi in glasbe zahteva koračno logiko, ki jo je treba »slišati« v določenem zaporedju. Leonardo je v Razpravi o slikarstvu primerjal poezijo s slikarstvom ko je rekel: »Mar ne veš, da je naša duša iz harmonije?«

Da Vincija so odlikovali ustvarjalnost, domišljija in vedoželjnost. S svojim izjemno natančnim opazovanjem narave in njenih pojavov je zasnoval temelje moderne znanosti, neizmerljiv je njegov prispevek k razvoju umetnosti.

Ustvarjalci razstave: Mateja Golc, Vida Glatz, Pia Maruša Pulko, Maja Kocbek, Mia Molnar, Meta Majcen, Maša Mislovič, Metka Fridl pod mentorstvom Jelke Kosi smo s pričujočo razstavo želeli predstaviti drobce iz življenja in dela genija Leonarda da Vincija z željo, da v obiskovalcih spodbudimo radovednost  in ustvarjalnost ter neustavljivo željo po branju in raziskovanju o geniju Leonardu, česar smo bili med ustvarjalnim procesom deležni tudi sami.

Razstava je na ogled od 23. aprila do 6. maja 2019 v prostorih šolske knjižnice. Otvoritev razstave. ki je bila 23. 4. 2019 ob 10.30 (na kateri je v imenu avtorjev spregovorila Metka Fridl, Vida Glatz pa nam je  na flavto zaigrala Sonato v F molu Georga Philippa Telemanna) je poteka v sklopu prireditev Noč knjige 2019.

 

Vabljeni k ogledu.

knjižnični klub DOTIK KNJIGE

zapisala Jelka Kosi

(Avtorice fotografije: Mateja Golc)